Slovenski Partner
Slovenski projekt z naslovom »Glasbena
dediščina Slovenije« bo predstavil slovensko glasbeno zapuščino
slovenskih in tujih glasbenikov, ki izhaja iz posebnih glasbenih arhivov v
Sloveniji. Predstavljen bo evropski vpliv, ki
raste na posvetnem in cerkvenem območju:
-
Slovensko posvetno glasbeno zapuščino bo predstavil
organist Milko Bizjak, ki bo koncert izvajal na zgodovinskih orglah z
osmimi kratkimi pedali. Predstavil bo dela skladateljev: Dietric Buxtehude
(1637-1707), Johann Pachelbel (1635 – 1706), Johann Pacher (17. stoletje,
arhiv Klanjec), Anonimo Comasco (17. stoletje), Anonimus (17. stoletje,
arhiv Klanjec), Giuseppe Androvandini (1665-1707), Baldassare Galuppi
(1706-1785), Julije Bajamonti (1744-1800), Gaetano Valeri (18. stoletje,
arhiv Koper), Anonimus (18. stoletje, arhiv Novo mesto), Jakob Frančišek
Zupan (1734-1810), Robert Lesjak ( okoli 1737-1816), Jiri Ignaz Linek
(1725-1791).
-
Cerkveni koncert napove nastop Magnificata, Glorie in Nisi
Dominusa, ki jih bo izvedel Antonio Tarsia, glasbenik, rojen v
Kopru. Na njegove skladbe je vplivala italijanska glasba na eni strani, na
drugi pa benečanska glasba, ki je v tistem času med svoje slavne glasbenike
štela Giovannija Gabriellija, Claudia Monteverdija in – v času za njimi –
Benedetta Marcella. Sledila bo izvedba Egregio Doctor Paule in Maša v Do
duru za zbor in orkester, avtor katere je slovenski skladatelj Jakob
Frančisek Zupan (znan tudi kot Suppan). Posebno pozornost si zasluži figura
tega maestra, ki se je v svoji mladosti izobraževal na Jezuitski univerzi v
Grazu, od leta 1756 naprej pa deloval kot učitelj glasbe v Kamniku, mestu
blizu Ljubljane. Tukaj je postal lokalni zborovodja in
sodeloval pri aktivnostih Accademische Confoederation Sanctae Caeciliae,
združenja cerkvene glasbe, ki je bila aktivna od leta 1731 pa
do leta 1784. V osemdesetih je napisal svoje edino operno delo, Belin, prvo
opero, ki je bila v celoti v slovenskem jeziku, ravno tako je bila to prva
opera, ki je temeljila na besedilu, napisanem samo v slovanskem jeziku.; do
danes je to delo izgubljeno. Tistih nekaj del, ki so preživela, so cerkvena,
in njihov stil je podoben cerkveni glasbi, tipični za južno Nemčijo proti
sredini XIII. stoletja.
