baroque

Romunski Partner

  

Romunski program je sestavljen iz koncertov, ki jih izvaja romunska skupina “Flauto Dolce Ensemble” iz Cluja (Zoltan Majo – umetniški vodja, Maria Szabo in Agnes Toth).

 

-        Program posvetne glasbe ansambla Flauto Dolce obsega glasbo iz obdobja baroka v Romuniji in je zanimiv za primerjavo judovske glasbe z glasbo vzhodne popularne glasbe. Posebna pozornost bo usmerjena na dela Gabriela Reilicha (1643-1677): Lieder Das Este – Jesu meine… (Hermannstadt, zdaj Sibiu, Romunija). Organist Gabriel Reilich iz Hermannstadta (zdaj Sibiu – Romunija) je bil skladatelj posvetne glasbe, vendar njegove skladbe temeljijo na verskih tematikah (Gistlic – Busikalisceh Blum un Rosen Wald, Hermannstadt 1677), zbirka, ki jo je izdal sodobni skladatelj Hans Peter Turk). Skupina bo izvedla tudi skladbo: Anonimus (rokopis iz Szentgyörgy, danes Sfantu Gheorghe, Romunija, 1757): Danze Transilvane (aranžma: Zoltan Majo).

Izvorni material je najverjetneje pripadal nemškemu zbiralcu. Kompozicija vsebuje plese za violino in bas, med katerimi so avtorji tudi Hasse, Vivaldi, Telemann, Locatelli in Veracini. Na koncu pa se pojavijo znaki za govorne klice (petje) ali plese, ki so pogosto brez podlage. Vse te značilnosti odražajo večkulturnost Transilvanije.

 

-        Program sakralne glasbe bo nosil naslov “Sakralna zgodnja glasba iz Romunije in njen odraz na skladbah 20. stoletja” in se bo osredotočil na Hasidične (Jidiš) Melodije in Pesmi iz regije Maramures (Transylvania). Predstavljajo namreč posebno poglavje judovske folklore. Utemeljujejo najbolj originalen in plemenit vidik judovske folklore. Anonimni (Codex Kajoni, 17. stoletje): Messias iam venit …  Najbolj pomemben med njimi je dobro poznan Codex Kajoni, ki med drugimi deli vključuje tudi rimsko katoliški psalm, ki so ga nekako prevzeli Romuni, ki so ostali zvesti vzhodnim ritualom.  V istem kodeksu lahko najdemo naslednje pesmi in instrumentalna dela: Stabat mater dolorosa, Decantabat populus Israel, Cuncta fac nos despicere, Alleluia, Gaudeamus omnes, Salve Regina, itd. Veliko pesmi Heinricha Alberta (Heinrich Albert (1604-1651): Lieder ) se najde vse do danes v luteranskih pesmaricah v Transilvaniji. Johann Sartorius (1712-1787): Aria Des Taufers Zeugnis von sich selbst (4. nedelja v Adventu) Aria Des Taufers Frage (3. nedelja v Adventu) (Hermannstadt, danes Sibiu, Romunija, okoli 1772) Transilvanske saksonske (nemška) evangeličanske skupnosti so velikokrat pritegnile odlične glasbenike iz zahodne Evrope.  Bili so tudi temelj dobrih glasbenih odnosov med Transilvanijo in nemškimi mesti, na prvem mestu sta Leipzig (med organisti v Hermannstadtu lahko najdemo Bachove bivše učence) in Jena.